Ponavadi parkiram vedno na istem parkirišču, kadar grem v šolo. Ja, še vedno hodim v šolo in se učim:). Seveda so vedno tam, zdaj že moji dobri znanci, brezdomci. Prijazno pomagajo z navodili kako uporabljati parkirni avtomat. Včasih si izmenjamo samo kakšno prijazno besedo, dostikrat pa pustim tudi kakšen drobiž, pa tudi kak papirnat je že ostal tam.
Ne poznam njihovih zgodb in ne vem kako so se znašli na cesti, predvsem pa ne obsojam. Ne obsojam, ker vem, da si lahko danes na vrhu in že jutri nekje na dnu. Ne obsojam, ker vem, da smo vsi drugačni, a na koncu vsi tako zelo isti. Ne obsojam, ker vem, da dostikrat dam denar iz sebičnih razlogov, da se potem sama boljše počutim. Ne obsojam, ker vem, da je včasih samo prijazna beseda dovolj, da jim daš vedeti, da so vidni in pomembni.
Smo vedno bolj sebični, ni nam mar za sočloveka, kaj šele za tistega, ki je umazan in ki fehta. Enostavno ne sprejemamo drugačnih. A v bistvu smo vsi drugačni, in hkrati tako zelo isti.
Se mi je pa zadnjič zgodilo, da mi je zmanjkalo denarja za plačilo parkirnine. Pa fehtam mojega znanca brezdomca: »a mi lahko posodiš 20 centov?« Samo nasmejal se je in rekel: » u p…. m…., zdej bom pa še dnar posoju?« Seveda mi je posodil teh 20 centov in mi dal vedeti, da neslednjič pričakuje vračilo z obrestmi. Seveda sem mu jih vrnila, prav tako, kot bi vrnila denar prijateljici.
Ker zame ni čisto nič drugačen kot smo mi vsi. Revnejše, oziroma ljudi z nižjim življenskim standardom smo odrinili na rob družbe, ker ne dosegajo kriterijev »normalnosti« po mnenju nekaterih ljudi. Pa čeprav debelina denarnice ne pove ničesar o osebi ali o tem, kaj nosi v srcu.
Niso razlike tiste, ki nas ločujejo, ampak nas ločuje naša nesposobnost prepoznati in sprejeti te razlike. A prav razlike so take edinstvene in nas bogatijo.
Na koncu še citat iz filma, ki pove veliko:
“I found out everybody’s different – the same kind of different as me. We’re all just regular folks walkin down the road God done set in front of us. The truth about it is, whether we is rich or poor or something in between, this earth ain’t no final restin place. So in a way, we is all homeless – just workin our way toward home”