Že kar nekaj let je minilo, odkar ne skrbim več za varnost in udobje potnikov na letalu. A, se še spomnim objave potnikom, ki pravi, da je lahko najbližji zasilni izhod tudi za vami. Ja, in kakšno vezo ima to z življenjem boste vprašali. Veliko:)
V glavnem se fokusiramo na to, v kar verjamemo. Ne zaznavamo okoliščin takih kot so, ampak zaznavamo to, na kar se fokusiramo. Tako zelo smo osredotočeni samo na to, da včasih ne vidimo rešitve, ki bi bila lahko čisto enostavna, če bi »samo« spremenili način razmišljanja. Navajeni smo razmišljati o »najslabši možni rešitvi« in rešitve iskati samo iz persepktive ki jo poznamo.
Res je, da živimo v svetu polnem strahu in da smo navajeni oziroma sprogramirani, da nas je vsega strah in vidimo samo slabo. In iz pozicije strahu iščemo rešitve na naše težave.
Kaj pa, če najbolj strašne misli in skrbi postavimo pod popolnoma drugačno luč. Kaj pa če spremnimo fokus in namesto slabega vidimo dobro. Kaj če ne bi razmišljli kot smo navajeni, ampak čisto drugače?
Potem bi rešitve našli izven ustaljenih okvirjev. Sprememba fokusa in pogled na stvari s popolnoma drugega zornega kota, kot ga poznamo, bi nas lahko spravila iz nevarne situacije v naši glavi, prav tako, kot nas lahko zasilni izhod v gorečem letalu, ki je za nami, morda hitreje pripelje na varno.
A če se ne obrnemo, če ne preusmerimo naše pozornosti, bo naš najbljižji izhod ostal za nami.Naša pot na varno, pa bo, ali predolga, ali pa neprehodna.
Rešitev za vse naše težave je vedno enostavna in blizu, le upati si moramo na težave pogledati tudi drugače.