O tem, kako sem živela; a pravzaprav nisem živela
Nekoč je živela …
Ne; lažem. Moja zgodba se začenja takole:
“Nekoč ni živela Martina. Rodila se je sicer nekega lepega dne in kar hitro zrasla v dekle, a …” Vedno je nekje “ampak”, kajne?” Tudi pri meni je bil.
Na zunaj sem bila uspešna mlada ženska, ki je našla odlično in dobro plačano službo. A sreča je stanovala nekje drugje, ne z menoj. Kljub partnerju in dvema velikima srečama – mojima otrokoma – sem se počutila, kot … kot da se vse to dogaja nekomu drugemu.
“To je to?” sem se pogosto zalotila, kako se izprašujem; dokler ni prišel odgovor.
Najprej padec s konja in zlom rame. Zaradi dolgotrajne bolniške sem postala tehnološki višek. Rekla sem si – ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo.
Vedno sem uživala pri delu z ljudmi, privlačile pa so me novosti, kot je celostni pristop k razumevanju človeškega telesa, povezanost uma in telesa ter nova odkritja epigenetike in nevroznanosti.
In tukaj se je moja pot pravega učenja šele začela.
Omislila sem si salon, a svoboda, ki sem so jo tako želela, mi ni prišla bližje; nasprotno. Nato pa je prišla največja lekcija … tik pred mojim petdesetim rojstnim dnevom. Diagnoza: rak.
Pretreslo me je do osnove moje biti, a – preživela sem. In ne, nisem se jaz odločila, da bom poslej živela drugače, odločitev je v meni določila: “Živela boš drugače; odslej boš živela.”
Je bila bolezen, ki je to premaknila v meni? Izkušnje? Kdo ve. Medtem sem sama sebe toliko spoznala, da sem točno vedela, česa nočem več, čeprav nisem vedno vedela, kaj točno hočem.
Na svoji poti največjega učenja sem srečala številne krasne učitelje; prva je bila gotovo Milena Plut Podvršič, strokovnjakinja za tradicionalno kitajsko medicino in refleksoterapijo, pa Lone Sorensen, ki me je naučila nevrološke refleksne terapije in japonskega face liftinga. Chris Walton me je naučil tehnike, s katero spremenimo zastarela prepričanja, Polona Pajk pa tehnik za dvig ravni energije. Našla sem dr. Joea Dispenzo, najboljšega na potročju transformacije uma in lastnih prepričanj.
Bolezen me je naučila, kako stopiti iz vloge žrtve in da je v meni moč, da pustim preteklost za sabo; da sem jaz tista, ki lahko soustvarjam okoliščine.
Zaključila sem še nekaj izobraževanj – v Londonu recimo PSYCH-K, pri čemer gre za proces spreminjanja podzavestnik prepričanj, prav tam tudi šolo hipnoterapije in RTT terapijo. Slednjo uči priznana terapevtka Marisa Peer. Zaključila sem tudi izobraževanje pri dr. Aleksandru Šinigoju in postala certificirana in licencirana NLP inštruktorica ter NLP praktik. Pri slovenskem društvu mediatorjev pa sem zaključila osnovno izobraževanje za mediatorje.
Še vedno se učim, raziskujem, spoznavam. A – kar je najpomembneje – verjamem. Da je življenje krasno in preprosto. In da ga lahko vsak kot takega spozna in živi. Da to dosežemo, pa želja ni dovolj, potrebnega je tudi malo truda.
