Še sem pod vtisom fantastičnega koncerta Balaševića v Cankarjevem domu. Še danes mi odzvanjajo njegovi nepozabni komadi, enkratna besedila, neponovljiv humor in izreden pripovedovalski talent. Đole me spremlja že od otroštva, ko smo v avtu na vseh naših poteh, še na stari dobri kaseti poslušali njegove prve komade s skupino Rani mraz, spet in spet, dokler se ni strgal trak na kaseti. A jaz ga spremljam še danes, na skoraj vseh koncertih, če se la da v prvih vrstah, pa še pri tekstih skoraj vseh pesmi mi gre kar dobro.:)
Kar mi pa ne gre najbolje, je sprejemanje ljudi, ki pridejo na koncert in se ne morejo za tistih par ur posloviti od svojega telefona. Za nekatere očitno ne velja opozorilo pred začetkom koncerta, da je potrebno ugasniti mobilne telefone.
Neee, eni morajo nujno fotko s koncerta obesiti na Fb, pa seveda vsake par minut pogledati koliko lajkov imajo, in seveda odgovoriti na vse komentarje. Ja, potem je tu še Instagram, tudi tam je treba objaviti, kje so in s kom so. Ker sam koncert itak ni tako pomemben. Ja, pa še selfie z najboljšo prijateljico, ki ga je seveda potrebno malo editirati, pa pošto je treba pogledati, odgovoriti na sms…. in tako svetijo pametni telefoni kot kresničke med koncertom, le pamet sveti vedno manj.
Uf, ne volem….
Balašević je v enem izmed intervjujev rekel, da če hočeš prodajati kuhane kranjske klobase zraven železniške postaje, moraš narediti higienski minimum. Očitno bi potrebovali mentalni minimum, ne samo za vodstvene položaje, ampak očitno tudi za obisk koncertov.
Ali pa bo potrebno na vseh koncertih uvesti uporabo ovitkov Yondr, kot to že zahtevajo nekateri glasbeniki na svojih koncertih.