» Zase se brigi«, mi zabrusi tip, ki stopi iz ganc novega Maseratija, medtem ko je parkiral na parkirno mesto za invalide. Nič nimam proti Maseratiju, celo zelo všeč mi je, nič nimam proti mladeniču in mladenki, ki sta stopila iz avta. Sem pa proti, kadar kdorkoli parkira na prostor za invalide, če ni do tega upravičen. In to sem tudi glasno povedala in dobila zgoraj omenjen odgovor. Ok, brigam se zase in za svojo rit. Ne gledam sosedom v krožnik, še manj v njihovo spalnico, ne zanima me, kaj piše v slovenskih novicah, kdo se je s kom skregal in kdo koga sovraži. Briga pa me, kadar z svojo brezbrižnostjo vplivaš na svet okoli sebe in si tako zaverovan vase, da ne vidiš dveh metrov okoli sebe. Gospod Maserati, briga me, ker tokrat niste v svoji spalnici, ampak med ljudmi, kjer je še kako pomembna uvidevnost, sprejemanje in sočutje. Danes se brezbrižnost širi kot virus, vedno manj smo pozorni do drugih, vedno bolj vseeno nam je, kako se počutijo ljudje okoli nas, zaradi našega ravnanja. Ampak prav to, kako se obnašamo do drugih, lahko naredi veliko spremembo v tem svetu brezbrižnosti. Zato se brigam zase in hkrati nisem ravnodušna do drugih in vnašam pozitivno spremembo v ta svet. Dajte jo tudi vi!
