Verjetno se spomnite, kako so nas, ko smo bili majhni, kakšne prijazne tete ali pa mamine znanke in sodelavke, prijele za lička in vprašale: »Ja, kaj boš pa ti, ko boš velik?« In mi mali nadobudneži smo ponavadi iz rokava stresli odgovore, ki so bili zapisani nekje v našem sanjskem svetu. Ponavadi so fantje sanjali, da bodo policaji, nogometaši, piloti ali pa astronavti, punčke pa smo hotele postati učiteljice, zdravnice, manekenke, balerine ali kaj podobnega.
Še danes otroke sprašujemo eno in isto vprašanje. Doma, v šoli, povsod. Pa tudi sami se v otroštvu in mladosti sprašujemo isto stvar. Vprašanje je sicer dobronamerno, ampak s tem vso svojo prihodnost usmerimo v kariero. Kot da je kariera edina stvar, ki je pomembna v življenju, kot da se uspeh meri samo z izbiro kariere in je izbira poklica edina pot do sreče.
Ali nas je kdaj kdo vprašal in ali smo vprašali sebe: » katere so vrednote, ki jih želimo gojiti v življenju, kakšno partnersko zvezo želimo, katere stvari nas bodo osrečevale v življenju?«
Zelo malo ljudi poznam, ki jih osrečujeta denar in kariera. Ker ne vedo kdo so, kaj jih osrečuje in ne znajo biti srečni. Pomembno je, da spoznamo kdo smo, kaj nas osrečuje, katere vrednote imamo in kaj nas motivira. Ko spoznavamo sebe, se spreminja tudi definicija uspeha.
Takrat spoznamo, da je sreča kot pisana paleta slikarja, sestavljena iz mnogih stvari, trenutkov in občutkov. Zato nikoli ne prenehajmo iskati tistega, kar nas resnično veseli, tistega kar radi počnemo. Vse, pri čemer nam zaigra srce. Vse to nosimo v sebi in sami najbolje vemo, kaj je to. To niso stvari, ki jih od nas pričakujejo starši, okolica ali znanci. Še manj pa tiste, ki so najbolj cenjene in spoštovane. Ampak so stvari in občutki, ki jih nosimo v svojem srcu. Kadar sledimo svojemu srcu in delamo to kar nam prinaša veselje, pišemo svojo življenjsko zgodbo. Naj bo samo naša, stkana iz vsega kar smo in kar nas veseli.
Ponaredkov je že veliko, naj bo naša verzija iskrena in resnična.