Že nekaj časa je moja jutranja rutina pisanje dnevnika hvaležnosti. Kava v roza šal’ci in zelen zvezek. Hvaležnost je osebnostna moč, ki mi predstavlja zavedanje, da sem hvaležna za dobre, pa tudi tiste manj lepe stvari, ki se mi dogajajo v življenju. Izražanje hvaležnosti je nekaj najlepšega, kar lahko naredim prav vsako jutro.
Biti hvaležna vsem malim in velikim stvarem, vsem slabim in dobrim trenutkom. Hvaležna sem, da sem. Hvaležna, da živim v prekrasni deželi. Hvaležna za vodo, ki teče iz pipe. Hvaležna za streho nad glavo. Hvaležna za telo, ki deluje brezhibno. Joj, koliko je stvari za katere sem hvaležna. Ni konca. Le, da jih včasih ne znamo videti. Kot, da smo tokom našega življenja izgubili svojo srčnost in vse prepogosto se dogaja, da vse tisto, kar si zasluži našo pozornost in hvaležnost, obravnavamo kot samoumevno. Ne znamo ceniti trenutkov, dokler ti ne postanejo samo bledi spomini.
Z izražanjem hvaležnosti spremenimo naš pogled na svet. Kajti če spremenimo pogled, lahko čudežno spremenimo dogodke in prikličemo v življenje še več stvari, za katere smo lahko hvaležni. Zato, ko se zalotite, da se pritožujete, misli hitro preusmerite na hvaležnost. Namesto, da se pritožujete, da spet dežuje, bodite hvaležni, da vam bo zalilo vrt. Namesto, da se pritožujete, kadar stojite v koloni, bodite hvaležni, da imate avto.
Ne glede na to, kako težko je včasih videti skozi meglo, vedno se bo našlo nekaj, za kar ste lahko hvaležni, če si le obrišete očala.