HVALEŽNOST

Že nekaj časa je moja jutranja rutina pisanje dnevnika hvaležnosti. Kava v roza šal’ci in zelen zvezek. Hvaležnost je osebnostna moč,  ki mi predstavlja zavedanje, da sem hvaležna za dobre, pa tudi tiste manj lepe stvari, ki se mi dogajajo v življenju. Izražanje hvaležnosti je nekaj najlepšega, kar lahko naredim prav vsako jutro. Biti hvaležna…

IZZIV

»Diiiiihaaaaj!« se je drl Miguel, ki je stal za mano, »ne slišim te dihati, diiiiiiiiihaaaaaaaj glasneje! Glej naprej, fokusiraj se na svoje srce!« In sem šla, korak za korakom, dih za dihom, kljub temu, da so se mi tresle gate in roke, kot da imam na obisku prijatelja, ki se slučajno piše Parkinson. Kljub temu,…

VREDNA SEM

Občutek lastne vrednosti je nekaj, česar sem se jaz naučila zelo pozno. Tega  nisem imela vgrajenega serijsko. Ni prišlo v paketu. To sem morala naročiti kot dodatno opremo in jo naknadno vgraditi. A se je izplačalo. Veste o katerem občutku vrednosti govorim, ne? Tistem ja, zaradi katerega pregorevamo, ko se dokazujemo na vse mogoče načine.…

STRAH ME JE

Odkar se spomnim, me je strah višine. Zdi pa se mi, da je z leti ta strah postajal vse večji in večji. Spomnim se vožnje z gondolo na skoraj 3.400m visoko Marmolado. Kolena so se mi tresla, tako da je samo domač šnops pomagal, pa » Čebelar«, ki smo ga s prijatelji peli na poti…

GLAVA MISLI, SRCE VE!

GLAVA MISLI, SRCE VE!

V šoli so nas učili, da so možgani »glavni« organ v telesu. Da možgani nadzorujejo skoraj vse telesne funkcije in pošiljajo komande po vsem telesu, kot dirigent, ki vodi svoj orkester. Skratka, da so možgani »Capo di banda«. Smo torej generacija uma, generacija, ki misli. Veliko dobrega nam je prineslo delovanje iz uma. Tehnološko smo…

ŽIVLJENJE JE POT

Tri leta so minila, odkar sem bila na Caminu in prehodila več kot 700 kilometrov dolgo pot. Danes sem po dolgem času vzela v roke dnevnik, ki sem ga pisala na tej poti. Berem in jočem. Natančno se spomnim vseh težkih trenutkov na začetku poti, ko me je zdelovala vročina, ko so me bolele noge,…